1. SPODBUJANJE SVOJEGA OTROKA
Ne mislimo v finančnem smislu. Raziskave so pokazale, da večina otrok sodeluje v športu v glavnem za zabavo. Večina otrok ne razmišlja o igranju v Realu ali Barceloni, kot je to prisotno v glavah nekaterih staršev. Otroci se morajo v prvi vrsti zabavati, pa se zabavajte in uživajte tudi vi. Bodite potrpežljivi in spodbujajte otroke, da se igrajo in hkrati dajo vse od sebe, predvsem v osvajanju novega znanja. Nekateri otroci potrebujejo več časa za učenje kot drugi, enako kot pri vožnji s kolesom – ampak na koncu vsi vozijo kolo na enak način.
2. PRAVOČASNO PRIHAJANJE MLADIH NOGOMETAŠEV NA TRENINGE IN TEKME TER SPOŠTOVANJE SLAČILNICE
Ne samo zaradi navajanja na red in disciplino. In ne samo zaradi točnosti in nemotenega poteka treninga. Trening se ne začne s prihodom na igrišče, ampak že s pravočasnim prihodom v slačilnico vsaj 15 minut pred pričetkom in s pripravo na trening. V ekipnih športih je slačilnica velikokrat koristna za učenje življenjskih lekcij, včasih pa tudi zabavnejša od same tekme ali treninga. To je “sveto” mesto, kamor imajo vstop trenerji, strokovni kader in igralci.
3. PODPIRANJE TRENERJA
Pustite, da trener opravlja svoje delo – trenira. Trener je učitelj in voditelj, za kar je ustrezno strokovno podkovan in je odgovoren za odločitve, ki jih sprejme v dobro ekipe kot celote. Čeprav se starši vedno ne strinjate z odločitvijo, še posebej, če gre za vašega otroka, morate razumeti in spoštovati vlogo trenerja. Tudi v šoli se verjetno ne vmešavate v sistem dela. Prav tako ne odločate in ukazujete učiteljem, kateri otrok naj dobi kakšno oceno in kateri otrok naj bo udeležen na raznovrstnih tekmovanjih.
4. IGRA PRIPADA NOGOMETAŠEM
Vsi starši bi morali razumeti, da če plačajo opremo in mesečno vadnino, to ne pomeni, da so lastniki kluba in igre. Klub vodi za to usposobljen strokovni kader, igra pa pripada igralcem. Nogometaši so tisti, ki igrajo. Če igralec med tekmo vseskozi čaka na napotke s strani starša in gleda proti tribunam čakajoč na kakšen znak, se ne more osredotočiti na igro in s tem izgublja stik s trenerjem in soigralci- to pa ruši celoten sistem igre in učenja.
5. PRAVILO 24 UR
Gre za zelo pomembno pravilo in deluje na sledeč način. Če kritizirate trenerja pred očmi svojega otroka, je vaše dejanje kontraproduktivno. Če želite karkoli povedati trenerju glede določenega dogodka, počakajte do naslednjega dne in šele potem pristopite k reševanju sporne situacije. Po »prespani noči« boste dobili realnejšo perspektivo. Prav tako tudi trener. Nogomet je emocionalna igra, zato je najbolje, da se pred pogovorom s trenerjem emocije umirijo. Naj bo pogovor dialog dveh odraslih ljudi in temu tudi primeren.
6. SPOŠTOVANJE TIMSKEGA DELOVANJA
Starši morajo razumeti koncept timskega dela. Nekateri starši na tekmi spremljajo le svojega otroka, ne tekme kot celote. Nekateri celo merijo otrokovo »minutažo«. Navdušeni so, ko njihov otrok zabije gol, a jim je nepomembno, ko zabije gol eden od soigralcev. Ena od najpomembnejših lekcij v ekipnih športih je naučiti se, kako le timsko delo lahko pripelje do vrhunskih rezultatov. Ekipni duh med starši je velikokrat enako pomemben kot ekipni duh med igralci na igrišču. Samo ena »štoparica« med starši lahko spremeni kemijo celotne nogometne sezone med mladimi nogometaši. Starši se morajo zavedati, da ima vsaka ekipa igralce, ki so boljši od drugih, a končni uspeh ekipe zahteva sodelovanje vsakega posameznika – četudi je to rezervni vratar ali tehnični vodja. Niti en športnik v zgodovini ekipnih športov, ne glede na to, kako fantastičen je bil, ne bi doživel uspeha brez ostalih članov ekipe.
7. SPREMLJANJE DOGAJANJA NA IGRIŠČU, NE NA SEMAFORJU
Čeprav sta rezultat in uvrstitev v starejših selekcijah vse pomembnejša, lahko ima merjenje uspešnosti na podlagi točk in zmag negativni predznak. Nekateri starši se preveč obremenjujejo z rezultatom in pozabljajo na bistvo – delati, se učiti, se nadgrajevati. Poraz ni nujno negativen. Ni nujno pokazatelj, da si slabši od nasprotnika. Prav tako se prav iz porazov pogosto največ naučimo. In velikokrat je poraz dodatna motivacija, da postanemo še boljši.
8. SOJENJE
Ne pozabimo, da je sodnik samo človek in je zmotljiv. Večina sodnikov na tekmah sodi najbolje, kar zna.. A lahko se jim zgodi tudi kakšna napaka, prav tako kot trenerju ali igralcu. Če izgubite živce zaradi sodniške odločitve, je to lahko zelo neugodno za vašega otroka, pa tudi za vas. Poskušajte se zavedati, da ste svojim otrokom vzor in naj vam ne bo vseeno, kako se obnašate in kaj govorite oz. kričite s tribune med tekmo.
9. SPODBUJANJE OTROKA V ŠOLI
Bodite ponosni tudi na šolski uspeh in življenje otroka izven nogometnega igrišča. Če se vaš otrok iz kakršnegakoli razloga v prihodnosti ne bo profesionalno ukvarjal z nogometom, se bo lahko vedno zanesel na svojo izobrazbo.
